Desetina prebivalstva v Sloveniji živi v prenaseljenih stanovanjih. Tudi stanovanjski skladi v izjemnih situacijah veččlanske družine naselijo v stanovanja, ki so po standardih sicer premajhna za tako število oseb. Preverili smo, kakšna je primerna kvadratura stanovanj in po kakšnih kriterijih jih oddajajo stanovanjski skladi.
Bralci so nas opozorili, da naj bi v Ljubljani, v enem od stanovanj v lasti stanovanjskega sklada, ki je veliko zgolj nekaj več kot 30 kvadratnih metrov, živela štiričlanska družina. Tako na ljubljanskem kot na republiškem skladu so zanikali, da bi šlo za njihovo stanovanje. Preverili smo, kakšna je primerna kvadratura in po kakšnih kriterijih stanovanjski skladi oddajajo stanovanja.
Jss Mol običajno vsaki dve leti objavlja razpise za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Skladno s pravilnikom mora biti prosilec državljan Slovenije in imeti stalno bivanje na območju Mestne občine Ljubljana (Mol). Določena sta tudi dohodkovni in premoženjski cenzus, ki ju prosilec oziroma njegovi družinski člani ne smejo presegati. “Glede na dohodek se prosilce razvrsti med tiste, ki niso zavezani k plačilu lastne udeležbe in varščine (lista A) in med tiste, ki so zavezani k plačilu lastne udeležbe in varščine (lista B),” so odgovorili na Jss Mol.
Tisti, ki imajo višje dohodke in so izbrani na razpisu ter plačajo lastno udeležbo (lista B), dobijo nekoliko večje stanovanje od tistih, ki imajo nižje dohodke (lista A). Lastna udeležba pomeni, da mora prosilec pred dodelitvijo stanovanja plačati 10 odstotkov vrednosti stanovanja, pri čemer se ne upošteva tržna vrednost, ampak sistem vrednotenja, ki se uporablja tudi za določitev neprofitne najemnine, so pojasnili na skladu. Za stanovanje, veliko 55 m2, znaša trenutno lastna udeležba okrog 7.500 evrov, ki jih prosilcu vrnejo čez deset let. Če nekdo izpolnjuje pogoje, pa ne pomeni, da bo tudi dobil stanovanje, saj je teh bistveno premalo. Na zadnji razpis Mol za 200 stanovanj se je prijavilo 3585 prosilcev.
Pravilnik določa površino stanovanja glede na število članov gospodinjstva, kot je razvidno iz spodnje tabele. Samska oseba lahko dobi od 20 do 30 m2 na listi A in od 20 do 45 m2 na listi B. Tričlansko gospodinjstvo pa lahko dobi od 45 do 55 m2 na listi A oziroma od 45 do 70 m2 na listi B.
V izjemni stiski dodeljujejo drugače
V primeru, da se na sklad obrne posameznik ali družina v najtežjih materialnih in socialnih razmerah, pa to rešujejo izven javnih razpisov, so pojasnili na Jss Mol. V teh primerih se stanovanja odda kot bivalne enote, ki so namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. “Pri dodelitvi bivalne enote se upošteva merilo stanovanjske površine na število družinskih članov, upoštevajoč možnosti Jss Mol, praviloma za enega člana do 16 m2, za dva člana do 20 m2, za tri člane do 24 m2, za štiri člane do 32 m2 ter za pet članov do 40 m2. Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se površina poveča za 4 m2,” so odgovorili na skladu.
Toda v primeru, o katerem so nas obvestili bralci, ni šlo za to, so nam odogovorili v Jss Mol. “V soseski ni nobena enota oddana kot bivalna enota za začasno rešitev stanovanjskega vprašanja,” so zapisali in dodali, da so na tej lokaciji stanovanja, manjša od 45 m², dodeljena dvočlanskim družinam z liste A ali samskim osebam z liste B, ob plačilu lastne udeležbe in varščine. “Tako v naših evidencah ne beležimo družine, ki bi bivala v 35 m2 v tej soseski in bi bili v najemno pogodbo vpisani štirje člani. Prav tako za tak primer nismo izdali soglasja za podnajem,” so poudarili.
Tudi na republiškem stanovanjskem skladu (Stanovanjski sklad RS) pravijo, da omenjeno stanovanje ni njihovo. Republiški sklad ima 5.310 najemnih stanovanj v različnih občinah. Občine so tudi tiste, ki razpisujejo pogoje za najem. Trenutno je praznih 93 stanovanj, “zaradi različnih statusov, kot na primer izpraznitev stanovanja, v prenovi, v postopku izbire izvajalca, pripravljeno za razpis in podobno”, so navedli.
V upravljanju Jss Mol pa je 4.664 stanovanj, od katerih je oddanih 4.558, ostala pa so v postopku prenove pred ponovno oddajo.
Povprečna neprofitna najemnina v stanovanjih Jss Mol je novembra znašala 4,94 eur/m2, v stanovanjih republiškega sklada (ki so po vsej Sloveniji) pa 4,43 eur/m2.
Oba sklada sicer vsakih pet let ali pogosteje preverjata, ali najemniki še izpolnjujejo pogoje in so upravičeni do neprofitnega najema. Če so dohodki najemnikov zrasli nad določeni cenzus, jim namesto neprofitne najemnine zaračunajo tržno najemnino.
Desetina prebivalstva v prenaseljenih stanovanjih
Po podatkih statističnega urada (Surs) iz leta 2021 je v Sloveniji nekaj več kot 864.300 stanovanj, od tega je 698.700 naseljenih, kar je 80 odstotkov. Med nenaseljenimi stanovanji je sicer skoraj polovica zgrajenih pred letom 1945 ali brez osnovne infrastrukture, kot so stranišče, kopalnica, ogrevanje, elektrika in vodovod. Velik del je tudi prizidkov, nekatera stanovanja v tej kategoriji pa nimajo niti hišne številke.
Povprečna uporabna površina stanovanja na osebo po teh podatkih znaša 29,6 m2.
Dobra polovica prebivalcev živi v nemestnih naseljih, slaba polovica pa v mestih. Glede na število prebivalcev in število naseljenih stanovanj v povprečju v stanovanju živijo tri osebe (2,94).
Surs izračunava tudi stopnjo prenaseljenosti stanovanj, to je stanovanj s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva. Pogoj, da se stanovanje šteje za prenaseljeno, je, da nima vsaj ene sobe na gospodinjstvo in hkrati še ene sobe za vsak par, ene sobe za vsako polnoletno samsko osebo, ene sobe za dva otroka istega spola, stara od 12 do 17 let, ene sobe za vsakega otroka različnega spola, starega od 12 do 17 let, in ene sobe za dva otroka, mlajša od 12 let. Med sobe se šteje tudi kuhinja, če meri vsaj 6 m2 in jo gospodinjstvo uporablja tudi kot jedilnico, dnevno sobo, delovno sobo ali za podobne namene.
Po podatkih Sursa v prenaseljenih stanovanjih živi 216.000 ljudi, to je 10,3 odstotka prebivalstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje